Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8. OPERACIJSKI SISTEM CP/M 3+

===================================

Glavna naloga operacijskega sistema je, da vodi in nadzira naslednje računalniške enote: pomnilnik, diskovno, disketno enoto, terminal, tiskalnik, komunikacijske enote, upravlja s programi in podatki na perifernih pomnilnikih mediji, kopira programe in podatke med magnetnimi mediji in delovnim pomnilniku. Izvaja ukaze, ki jih v ukazni vrstici posredujemo računalniku.

8.1. UKAZNA VRSTICA

Operacijski sistem CP/M 3 PLUS se javi z znakom pripravljenosti A>, na katerega uporabnik odgovori z ukazom, ki je sestavljen iz treh delov:

  • ključne ukazne besede
  • poljubnega dodatka k ukazu
  • pritiska na tipko <RET>

Primer:

A>dir *.txt  <RET>
A>– znak pripravljenosti operacijskega sistema
dir– ključna beseda opravila. Predstavlja ime za program, to je za ukaz operacijskega sistema
*.txt– dodatno določilo v okviru omejenega ukaza, ki vpliva na njegovo izvedbo
<RET>– vsak ukaz zaključiti s pritiskom na to tipko. Šele za tem računalnik začne izvršiti ustrezno akcijo
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

V ukazno vrstico lahko tipkamo z velikimi ali malimi črkami, prav tako pa se da ukazna vrstica tudi popravljati. Za to uporabimo kontrolne tipke:

Tipka Funkcija
CTL-APremakne sledilni znak za en znak v levo.
CTL-BPomakne sledilni znak na začetek ukazne vrstice brez dodatnih vplivov na njeno vsebino, in če smo pri sledilni vrstici, jo prenese CTL-B na njen konec.
CTL-FPremakne sledilni znak za en znak v desno.
CTL-GIzbriše znak, na katerem utripa sledilni znak. Ta se ne premakne.
CTL-HIzbriše znak in premakne sledilni znak za en znak v levo.
CTL-JPošlje ukaz do CP/M 3 in postavi sledilni znak na začetek nove vrstice ali pa kot tipka CTL-M.
CTL-KIzbriše vse informacije od sledilnega znaka dalje do konca vrstice.
CTL-MPošlje ukazno vrstico v CP/M 3 in postavi sledilni znak na začetek nove vrstice. Učinkuje enako kot RETURN ali pa kot tipka CTL-J.
CTL-WPovrne in prikaže poprej vtipkano ukazno vrstico, tako na operacijskega sistema kot tudi v notranjosti izvedenih vrstic (zadnja, ki je bila vnešena po predstavitvi znaka na zaslonu). CTL-J, CTL-H, CTL-U in RETURN določajo ukazno vrstico, na katere začetek nove vrstice so premakni. Ce so v ukazni vrstici znaki, premakne CTL-W sledilni znak na konec ukazne vrstice. Ce pritisnete RETURN, bo CP/M 3 izvršil ta ukaz ponovni.
CTL-XZbriše vse znake levo od sledilnega znaka in sledilni znak premakne pred prvi znak ukazne vrstice, torej ohranja vse znake desno od položaja sledilnega znaka.
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Primer:

A>dir *.txt_           (na vnos)
DOBF?                  podgovor računalnika)

Pri vnosu ukaza smo naredili napako. Ni potrebno vnesti celotnega ukaza, pomagamo si lahno s kontrolnimi tipkami:

A>DIR  *.TXT_          (CTL-W vrne prejšnjo vrstico)
A>DIR  *.TXT_          (s CTL-A se pomikamo na napake)
A>D_E  *.TXT           (s CTL-G smo pobrisali napačen znak!)
A>DIR *.TXT            (vtipkamo pravilen znak in z <RET> zaključimo ukaz)

Včasih prenese CP/M 3 informacije na zaslon predhitro, da bi jih mogli slediti. Posebno dolgo pri prikazu na zaslon pred, ki bi ga ga brez možno prebrali. Ko hočemo povedati vsebino z zaslona, moramo pritisniti tipko CTL-S. Tipka CTL-P povzroči preklop prenosa prikaza na zaslon. Ko samo pritisnemo CTL-U za nadaljevanje prenosa prikaza na zaslon. To vloga ima tipko <SCR>.

Ce žolimo izpis iz zaslona hkrati na tiskalnik, uporabimo tipko CTL-P. Na tiskalniku se izpisujejo vsi znaki, prikazani na zaslonu. S ponovnim pritiskom kombinacije tipk CTL-P pridinemo ta način delovanje.

8.2 POJEM DATOTEKE

Datoteka (file – angl.) je zbirka povezanih informacij, shranjenih na disku. Vsaka datoteka mora imeti enolično ime, da jo operacijski sistem prepozna. Na disku je toliko datotek, kolikor ima disk 279 sledi in 27 sektorjev. To je seznam z vseibino vseh datotekah, ki se nahajajo na disku.

V splošnem ločimo dve vrsti datoteki: programske datoteke (ukaze) in podatkovne datoteke. Programska datoteka vsebuje izvedljiv program, to je zaporedje navodil, ki jih računalnik iz toka informacij. Podatkovna datoteka je običajno zbirka informacij. Se zman imenom in priimkom. Ji je zaporedje pomnilniških iz toka informacij, vsebuje kakor ga dokument oz. pošten tekst itd. Denimo, računalnik ne more izvesti program in primike, lahno pa iz izvede program, ki izpiše imenu in priimke na papir.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.2.1 Enolični opis datoteke

Operacijski sistem prepozna datoteko po njem enoličnem opisu (file specification – angl.). Le-ta je sestavljen takole:

d:imedat.tip;geslo
d: ime pogona – NEOBVEZEN PARAMETER. To je lahno (pri PARTNERJU) A ali B. A pomeni, da se datoteka nahaja na disku, B pa, da je na disketi. Opis pogona je ločen od imena datoteke z dvopičjem.
imedat: ime datoteke je OBVEZNO. Sestavimo je iz enega do osem znakov. Zapolnimo ga tako, da ime datoteke govori o njeni vsebini. Denimo, datoteko s seznam kupcev. Ji je smiselno dati ime KUPCI, ne pa XXX, ki nam iz ime nič ne pove.
tip: tip je sicer NEOBVEZEN dodatek, vendar ga praviloma uporabljamo. Sestavljen je iz enega do treh znakov. Od imena je ločen s piko. Pove nam, v katero skupino spada datoteka.
geslo: je sestavljen iz enega do osem znakov. Od imena ali tipa datoteke je ločeno s podpičjem. Funkcija gesla je zaščita datoteke. NEOBVEZEN PARAMETER.

Naj navedemo nekaj pogostih tipov datotek:

TXTtekstovna datoteka
DATpodatkovna datoteka
BASprogram v BASICu
PASprogram v PASCALu
COMukazna datoteka
COBprogram v COBOLu
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Za enoličen opis datoteke smemo uporabljati črke angleške abecede in številke. Izogibamo pa se jugoslovanskim znakom: Č, S, Ž, D, C, ki imajo posebne pomene v operacijskem sistemu, in posebnih znakov : . , ( ) ; ? ! & itd.

ZGLEDI:

KUPCI
KUPCI.DAT
B:VAJA.TXT
B:SEZNAM;NADA
A:DOPIS.TXT;PASSWORD

8.2.2 Dostop do več datotek

Zgodi se, da bi žoleli prepisati, zbrisati, poiskati več datotek hkrati, ne glede na to, na katerem pogonu ali na določenem mediju se nahajajo. V takšnem primeru jih opišemo z imenom, ki ne določa enolično eno samo datoteko, ampak ustrezati vse datoteke hkrati. Za to uporabimo znak ? ali *. Znak ? nadomesti en znak v enoličnem opisu datoteke, a * pa več znakov.

ZGLEDI:

Denimo, da imamo na disku datoteke A.DAT, AA.DAT, AAA.DAT, B.DAT, A.TXT in B.TXT.

?.DATzajame A.DAT, B.DAT
*.DATzajame A.DAT, B.DAT, AA.DAT, AAA.DAT
A.*zajame A.DAT, A.TXT
AA.DATzajame A.DAT, AA.DAT, AAA.DAT
*.*zajame vse datoteke s tekočega uporabniškega področja

Tega načina se poslužujemo tudi takrat, kadar iščemo datoteko, ne vemo natančnega imena, ampak imamo samo znakov da gre za datoteke pod imenom DOPISK.*, pa nam bo računalnik poiskal vse datoteke, katerih ime ustreza tej oznaki.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.3 IZBIRA POGONA

Pri sistemu PARTNER WFG imamo na izbiro dva pogona: A – diskovni pogon in B – disketni pogon. Pri sistemu PARTNER 2FG je A zgornji, B pa spodnji disketni pogon. Pri sistemu PARTNER 1FG pa je disketni pogon B.

Če ni zahtevano drugače, se na pogon A, kar nam prikaže na zaslonu. Če pa hočemo pri WFG in 2FG pisati ali brati podatke z drugega pogona, moramo spremeniti pogon. To storimo z ukazom:

A>B:

Po vnosu dobimo v novi vrsti znak

B>

Kar pomeni, da smo se spremenili pogon in to nam potrjuje tudi lučka na disketni enoti. Nazaj se vrnemo z ukazom:

B>A:

in spet dobimo na zaslonu znak

A>
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.4 IZBIRA UPORABNIŠKEGA PODROČJA

Na disku in disketah se nahajajo vaše datoteke, ki so lahno programi ali podatki. Največ datotek na disku je 1024 in na disketi je 120. Pregled nad njimi bomo imeli le ob primerni organizaciji po uporabniških področjih. S tem si zagotovimo nameščeno delovanje računalnika, zaščitimo se pred nenamernemu brisanjem in pred nezakonitim kopiranjem.

Disk oziroma disketa je logično razdeljena na 16 uporabniških področij. Njihova skupna velikost je omejena z velikostjo diska (diskete). Označimo jih s številkami od 0 do 15. Vedno je aktivno delovno področje. Med delovnimi področji prehajamo z ukazom USER ali sam z številko in dvopičjem:

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Ukaz za prehod iz 3 uporabniškega področja v 4 je:

3A>user 4 <RET>
4A>

ali

3A>4; <RET>
4A>

Vsaki datoteki pripada le eno uporabniško področje, s tem so datoteke razdeljene v 16 skupin (področij). Datoteko lahko premakne na drugo področje, razen če je celotno z ukazom PIP prekopirano na drugo področje.

8.5 DATOTEČNI ATRIBUTI

Ena od možnosti za zaščito datoteke so njeni atributi/oznake. Vsaka datoteka ima najmanj dva atributa: prve je lahno R/W in drugi DIR ali SYS.

Atribut DIR pomeni, da je datoteka dostopna samo s svojega uporabniškega področja. Če pa ima datoteka atribut SYS in če je shranjena na področju 0, je dostopna z vseh uporabniških področij.

Atribut R/O (read only) pomeni, da je datoteka zaščitena pred pisanjem v datoteko. Oznaka R/W (read – write) pa pomeni, da te zaščite ni.

Vsaka nova datoteka, ki jo določimo, ima atribute DIR in R/W.

PRIMER:

A>SET PODATKI.DAT$DIR,RO

Ta ukaz pridredi datoteki PODATKI.DAT atributa DIR in RO.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.5.1 Sistemske in uporabniške datoteke

Znotraj vsakega uporabniškega področja datoteke razdelimo in v dve skupini: sistemske in uporabniške. V skupino sistemskih datotek uvrstimo navadno programe in datoteke, ki jih sistemski programi uporabljamo, v drugo skupino pa uvrstimo vse ostale. Razdelitev je polja in nima posebnega pomena, z izjemo delovnega področja 0.

V ti dve skupini datoteke uvrščamo z ukazom SET.

Primer:

A1>set profile.sub$sys

S tem ukazom smo datoteko "profile.sub" uvrstili v skupino sistemskih datotek (dali smo ji atribut SYS).

A1>set *.dat$dir

Ta ukaz vse datoteke tipa .dat uvrsti v skupino navednih (nesistemskih) datoteke (pripredi smo jim atribut DAT).

Za sistemske zbirke pravilo, da imajo atribut SYS, za ostale pa DIR atributi. Pri kopiranju datotek se hkrati kopirajo tudi ti atributi. Sistemske datoteke se lahno prekopirajte z ukazom PIP le, če smo navedli stikalo R.

Primer:

A1>pip a:=b:*.* 

Ta ukaz bi iz diskete na disk prekopirajmo le datoteke z atributom DIR, medtem ko z ukazom:

A1>pip a:=b:*.*$r

prekopirajmo vse (sistemske in nesistemske).

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.6 PREDLOG ZA RAZDELITEV DELOVNIH PODROČIJ

Datotek ne moremo poljubno uvrstiti na katerokoli delovno področje, pri tem se moramo držati nekaterih pravil.

Najpomembnejše je delovno področje 0, to je sistemsko delovno področje. Tu se nahaja operacijski sistem. Vse datoteke, ki imajo atribut SYS so dostopne s katerega koli področja področja 1. Torej bomo na področja 0 uvrstili vse tiste programe operacijskega sistema, ki bi jih radi vsem pokopirali dostopne; ne le področje 1 in višje pa bomo shranili vse ostale programe, prevajalniki, grafične programe in druge aplikacije, če ni drugače določeno v navodilih za instalacijo.

Na delovnem področju 0 ni priporočljivo imeti datotek z atributom DIR, ker so to dele, ki jo opravijo le medijev dela, ki nam le tem povečujem možnost napak.

Delovno področje 15 je namenjeno za MIPOS aplikacije, ostala delovna področja pa so med seboj enakovredna. Vsak uporabnik ima na področja svojega dostopa do delovno področja, vsakemu uporabniku je določeno toliko, kolikor jih potrebuje. Na istem področju PARTNER bo bodo datoteke, ki smislom sodijo skupaj. Npr. datoteke 2 za baze podatkov, področje 3 za baze podatkov, področje 4 za grafiko ipd.

Velikost diska je omejena na 10M bytov. To je velika pomnilna kapaciteta, kljub temu pa moramo disk pazljivo zapolnjevati. Da se tem izognemo, poskrbimo, da se na disku nahajajo samo tiste datoteke, ki so zahtevano ali jih je mogoče porebovati. Datoteke, ki jih le redko zahtevamo ali so le to prekopirane na diskete, da nam na nepotrebnem prostoru.

Nekateri programi tvorijo pomožne datoteke. Tudi te zasedajo diskovni prostor, zato jih tega tedenske brišimo. Spoznamo jih po tipih .bak, .tmp, .$$$ , .prn oz. .lst.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7 PREGLED NAJPOMEMBNEJŠIH UKAZOV CP/M PLUS

Po abecednem redu bomo navedli tiste ukaze operacijskega sistema CP/M, ki jih vsakodnevno uporabimo. Opcije moramo vmeti med oglati oklepaj. Na koncu ukazne vrstice lahno zapremo in zaklepamo. Pri nekaterih ukazih je na tiskalniku ali zaslonu lahno pripisati in zaklepamo, ki ne oglatega oklepaja in zaklepamo, in nadomestimo takole:

[oglati oklepaj
]oglati zaklepaj

8.7.1 Ukaz DATE

NAMEN:

Ta ukaz izpiše trenutni datum, izpisuje datum neprekinjeno ali pa nastavi datum, ki se definira v ukazni vrstici.

ZGRADBA:
DATE               ugotavljanje časa in datuma
DATE mm/dd/ll uu:mm:ss   nastavitev časa in datuma
DATE SET               isto
ZGLEDI:
A>DATE

Sistem odgovori s tekočim datumom in časom, npr.

Wed 11/27/85  08:36:16

A>DATE 11/27/85 09:08:00

Sistem odgovori:

Press any key to set time.

Ko nastopi žoljeni čas, pritisnemo katerokoli tipko in s tem inicializiramo žoleni čas in datum.


A>DATE SET

Sistem odgovori:

Enter today's date (MM/DD/YY):

Vpišemo mesec, dan, leto, nato sistem odgovori:

Enter the time (HH:MM:SS):

Vtipkamo uro, minute in sekunde, nato sistem odgovori:

Press any key to set time
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.2 Ukaz DIR

NAMEN:

S tem ukazom pregledamo seznam datotek, ki se nahajajo v direktorijem diska ali diskete. Ukaz DIR prikaže seznam datotek z atributom DIR. Ukaz DIRSYS (okrajšano DIRS) pa seznam datotek s SYS atributom.

ZGRADBA:
DIR
DIR B:
DIR eod
DIR Sopcije
DIR eod$opcije
eod:enolični opis datoteke (poglavje 2.3)
opcije:od opcij bomo navedli le dve: FULL in USER = ALL
ZGLEDI:
1A>DIR

Izpiše seznam datotek z atributom DIR na prvem uporabniškem področju. Če so področja prazno, izpiše:

No File.

Če ni DIR datotek, obstajajo pa datoteke z atributom SYS, izpiše:

SYSTEM FILE(S) EXIST.

A>DIRS B:

Izpiše vse SYS datoteke na disketi, ki se nahajajo na področju 0. Če le-teh ni, obstajajo pa DIR datoteke, izpiše:

NONSYSTEM FILE(S) EXIST.

1A>DIR B:

Izpiše seznam DIR datotek na prvem področju diskete.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK
A>DIR VAJA.TXT

Izpiše VAJA.TXT, če se le-ta datoteka nahaja na tem področju diska, sicer izpiše No File.


A>DIRS *.COM

Izpiše seznam vseh SYS datotek tipa COM.


DIR z opcijami:

OPCIJE
FULL izpiše seznam vseh datotek na disku (disketi) po abecedi, vključno z podatki o njihovi velikosti, atributih, zaščiti ipd.
USER=ALL izpisuje iskano datoteko, če se nahaja na kateremkoli področju izbranega pogona.
A>DIR B:$FULL

Izpiše abecedni seznam vseh datotek na disketi.


A>DIR SEZNAM$USER=ALL

Išče datoteko s tem imenom po vseh področjih.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.3 Ukaz ERASE

NAMEN:

Ta ukaz briše datoteko ali skupino datotek s tekočega uporabniškega področja, če seveda niso zaščitene z atributom RO ali s kakšno drugo zaščito. Pri brisanju več datotek hkrati zahteva sistem potrditev ukaza. Lahko pa tudi s stikalom CONFIRM dosežemo, da nas sistem za vsako datoteko posebej vpraša, ali naj jo zbriše ali ne.

Ukaz ERASE lahko okrajšamo v ERA.

ZGRADBA:
ERA [d:]imedat.tip[,C]
d:opis pogona vpišemo samo, če se razlikuje od tekočega
ime:ime datoteke, lahko tudi *
tip:tip datoteke, lahko tudi *
,Cokrajšano za CONFIRM; ima pomen le, kadar brišemo več datotek hkrati
ZGLEDI:
A>ERA VAJA.TXT

Zbriše datoteko VAJA.TXT, če se le-ta nahaja na tekočem uporabniškem področju, sicer izpiše:

No File.

A>ERA *.DAT

Brisati želimo vse datoteke tipa DAT s tekočega uporabniškega področja. Sistem odgovori:

ERASE *.DAT (Y/N)?

Za potrditev odgovorimo z Y, sicer z N.


A>ERA MEMO*.*,C

Sistem bo začel izpisovati po vrsti imena vseh datotek, ki ustrezajo temu opisu; pri vsaki od njih pa bomo morali z izbiro med tipkama Y ali N potrditi ali negirati brisanje.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Na primer:

MEMOP.COM (Y/N)? N
MEMO.COM (Y/N)? Y
MEMOHELF.TXT (Y/N)?

itd.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.4 Ukaz KOPI

Program KOPI nam omogoča kopiranje z diskete na disketo na sistemu PARTNER 1FG in s tem nadomešča program PIP.

ZGRADBA:
A>KOPI ime_datoteke

Ime datoteke je lahko polno ime ali delno ime, dopolnjeno s standardnimi razširitvami CP/M (to so ? ali *).

Program interaktivno dela in zahteva menjavanje diskete v pogonu. Ta navodila moramo natančno upoštevati.

ZGLEDI:

Primer dela s programom KOPI (kopiranje datotek na enem pogonu):

A>KOPI TP.COM
KOPI --- single floppy PARTNER copy program V2.a

Iskra Delta

Insert source disc and press <RETURN>

KOPI-I-copying TP.COM

Insert destination disc and press <RETURN>

KOPI-S-all file(s) copied

To reboot the system insert system disc and press <RETURN>
A>

A>KOPI *.*

Kopira vse datoteke.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.5 Ukaz PIP

NAMEN:

PIP je program, ki kopira eno ali več datotek z enega uporabniškega področja na drugo, iz tekočega pogona na drugega, združuje več datotek v eno ter kopira iz in na pomožne enote. PIP kopira hkrati z datoteko tudi njene atribute. Hkrati s kopiranjem lahko datoteko tudi preimenujemo. Tekstovne datoteke lahko s PIP izpišemo na ekran ali tiskalnik. S PIP lahko kreiramo nove tekstovne datoteke. Če drugače ne definiramo, PIP kopira datoteke s tekočega pogona in uporabniškega področja. Po potrebi dodamo še posebne zahteve, stikala kopiranja.

KOPIRANJE ENE DATOTEKE

ZGRADBA:
PIP d:izhodnadat$Gn<=d:vhodnadat$stikala
d:pogon; na levi strani novi, na desni stari
izhodnadat:novo ime datoteke — pišemo samo v primeru, ko datoteko tudi preimenujemo
Gn:n je številka uporabniškega področja, na katerega kopiramo
vhodnadat:ime datoteke, ki jo kopiramo
STIKALA:

PIP ima na izbiro preko 20 stikal. Tu bomo navedli le tiste, ki jih najpogosteje uporabljamo:

Bnn je število med 0 in 15, ki pove, s katerega oz. na katero uporabniško področje kopiramo
Rkopira tudi datoteke z atributom SYS, ki jih brez te opcije zaobide
Vs to opcijo PIP kontrolira, če je kopiranje uspešno izvršeno. POZOR! Pri kopiranju datotek iz diska na disketo in obratno moramo to opcijo obvezno vnesti!
Wprepiše preko datotek z enakim imenom in atributom RO, ki jih sicer zaobide
Oza kopiranje programskih datotek
Cselektivno kopiranje
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

POZOR! Na levi strani enačaja smemo uporabiti samo opcijo Gn, vse ostale pa le na desni strani.

ZGLEDI:

1. Kopiranje iz diska na disketo:

Iz 5A na 5B:

A>PIP B:$G5<=A:SEZNAM$V

Ker se obe uporabniški področji ujemata s tekočim (5), ga ni treba navajati. Opcija V na desni strani je za kontrolo uspešnega kopiranja.


Iz 1A na 1B:

A>PIP B:$G1<=A:SEZNAM$G1V

Iz 3A na 15B:

1A>PIP B:$G5<=A:VAJA.TXT$G3V

2. Kopiranje iz diskete na disk:

Iz 15B na 3A:

A>PIP A:$G3<=B:VAJA.TXT$G15V

Iz 5B na 1A:

1A>PIP A:<=B:VAJA.TXT$G5V

Ker se uporabniško področje, s katerega kopiramo, ujema s tekočim, ga na levi strani izpustimo.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

3. Kopiranje na disku:

Iz 1A na 3A:

A>PIP A:$G3<=A:VAJA.TXT$G1V

KOPIRANJE VEČ DATOTEK

ZGRADBA:
PIP d:$Gn<=d:*.*$stikala
d:na desni strani pogon, s katerega kopiramo; na levi novi pogon
Gn:n je številka uporabniškega področja, na katerega kopiramo
stikala:velja isto, kot pri kopiranju ene datoteke

POZOR! Ker v opisu datoteke uporabljamo * ali ?, datoteke ne moremo preimenovati, zato tudi na levi strani imena datoteke ne pišemo!

ZGLEDI:
A>PIP A:$G6<=B:*.COM$G0VRO

Kopira vse datoteke tipa COM (programske) z atributom SYS (opcija O) z uporabniškega področja 0 na disketi na področje 6 na disku.


A>PIP A:$G10<=A:DBASE.*$G15VRO

Kopira vse datoteke z imenom DBASE s 15. na 10. področje na disku.


A>PIP B:<=A:*.*$VWRO

Kopira vse datoteke z uporabniškega področja 0 na disku na področje 0 na disketi.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.6 Ukaz RENAME

NAMEN:

S tem ukazom damo datoteki novo ime, ki se zapiše v direktorij. Če datoteka, ki jo želimo preimenovati, ne obstaja, sistem javi:

No File

Če se novo ime datoteke ujema z imenom datoteke, ki že obstaja na istem uporabniškem področju, dobimo naslednje sporočilo:

Not renamed: filename.typ — already exists, delete (Y/N)?

kar pomeni vprašanje, ali želimo že obstoječo datoteko zbrisati ali ne. Odgovorimo z Y za pritrditev oziroma z N za negativen odgovor.

Ukaz RENAME lahko okrajšamo na REN.

ZGRADBA:
REN novoimedаt=staroimedat
ali
RENAME <RET>
Enter New Name: novoimedаt
Enter Old Name: staroimedat
novoimedаt:ime.tip
staroimedat:ime.tip

Opis pogona lahko izpustimo, če se ujema s privzetim.

ZGLEDI:
A>REN NOVADAT.TXT=STARADAT.TXT

Datoteka z imenom STARADAT.TXT se preimenuje v NOVADAT.TXT na disku.


A>REN B:NOVADAT.TXT=STARADAT.TXT

Datoteka STARADAT.TXT na disketi se preimenuje v NOVADAT.TXT.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.7 Ukaz SET

NAMEN:

Z ukazom SET nastavimo atribute datoteki, zaščitimo datoteke z geslom, aktiviramo zapis datumov kreiranja, popravljanja in zadnjega dostopa do datotek, priredimo ime direktoriju diska ali diskete ter zaščitimo direktorij diska ali diskete z geslom. Tu si bomo ogledali le prvo možnost.

ZGRADBA:
SET eod$stikala
eod:enolični opis datoteke (poglavje 2.3)
stikala:atributi DIR, SYS, RO, RW
ZGLEDI:
A>SET ALFA.TXT$SYS,RO

Z ukazom smo nastavili datoteki ALFA.TXT atributa SYS in RO. Sistem nas o tem obvesti s sporočilom:

A:ALFA.TXT set to system (SYS), Read Only (RO)

Sedaj je datoteka dostopna z vseh uporabniških področij.


A>SET ALFA.TXT$RW

Atribut RO spremenimo v RW ter s tem odstranimo zaščito.


A>SET B:BETA.DAT$DIR

Datoteki BETA.DAT na disketi priredimo atribut DIR.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.8 Ukaz SHOW

NAMEN:

Ukaz SHOW prikaže razne informacije o diskih in disketah. Tu si bomo ogledali le naslednje:

  • koliko je še praznega prostora na disku ali disketi
  • pokaže nam številke zasedenih uporabniških področij in število datotek na vsakem uporabniškem področju
ZGRADBA:
SHOW d:
SHOW d:$SPACE
SHOW d:$USERS
ZGLEDI:
A>SHOW

Sistem sporoči:

A: RW, Space: 9,488k
B: RW, Space: 16k

Ukaz prikaže, da ima enota A 9.488 kilobajtov prostora, enota B pa 16 kilobajtov.


A>SHOW B:

Sistem sporoči:

B: RW, Space: 16k

Enota B ima 16 kilobajtov prostora.


A>SHOW B:$USERS

Sistem sporoči:

B: Active user:   3
B: Active Files:  0  3  4  11
B: # of files:   17 36   3   3  22
B: Number of free entries: 53
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Pri tem ukazu se izpiše:

  • številka tekočega uporabniškega področja
  • številke uporabniških področij, kjer se nahajajo datoteke
  • pod vsako številko število datotek na tem področju

Na koncu izpiše število prostih mest v direktoriju enote.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.9 Ukaz SUBMIT

NAMEN:

Ukaz SUBMIT omogoča izvrševanje skupine ukazov iz datoteke tipa SUB.

Običajno vnašamo ukaze po enega naenkrat in jih tako tudi izvrševamo. Če je potrebno izvrševanje istega zaporedja ukazov večkrat, bo ugodno zbrati te ukaze v posebni datoteki tipa SUB in jih izvršiti po vrsti, tako kot so bili vnešeni v datoteko, s samo enim ukazom SUBMIT. Datoteki damo svoje ime, njen tip pa mora biti SUB.

Datoteka tipa SUB sme vsebovati ukaze CP/M 3+, vgnezdene ukaze SUBMIT in vhodne podatke za sistemski ukaz ali program.

Argumente smemo vnašati v te datoteke med njihovim izvrševanjem. Vsak argument, ki ga vtipkamo, bo prirejen nekemu parametru v datoteki. Prvi argument nadomesti vsak nastop $1 v datoteki. Drugi argument stopi na mesto $2 in tako naprej do zadnjega argumenta, ki more nadomestiti najvišji še dovoljeni parameter $9.

Npr. datoteka START.SUB pomeni ukaze:

ERA $1.BAK
DIR $1
PIP $1<=A:$2.COM

Nato vtipkamo ukaz:

A>SUBMIT START SAM TEX

SUBMIT potem tvori datoteko z nadomeščenimi parametri in jo izvrši:

ERA SAM.BAK
DIR SAM
PIP SAM<=A:TEX.COM

Če vnesemo manj argumentov v ukaz SUBMIT kot je parametrov v datoteki tipa SUB, preostalih parametrov ne bo v ukazih. Če pa smo vnesli več argumentov, kot je na voljo parametrov, sistem preostale argumente zanemari.

Za vnos resničnega znaka $ v datoteko tipa SUB (torej ne kot del parametra) vtipkamo dva dolarska znaka skupaj: $$. SUBMIT ju nadomesti z enim samim med postavljanjem argumentov.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Za primer vzamemo datoteko AA.SUB, ki vsebuje med drugimi vrstico:

MAC $1 $$2

Nato vtipkamo ukaz:

A>SUBMIT AA ZZ SZ

Prevedena datoteka bo vsebovala:

MAC ZZ $SZ

Programske vhodne vrstice v datoteki tipa SUB

Datoteka tipa SUB sme vsebovati programske vhodne vrstice. Vsakemu programskemu vhodu predhodi znak <, kot to prikazuje naslednji primer:

PIP
<B:*.ASM
<CON:<=DUMP.ASM
<
DIR

Prve tri vrstice, ki sledijo PIP, so vhodne vrstice za ukaz PIP. Tretjo vrstico predstavlja samo znak <, ki pomeni <CR>. Ta znak RETURN pove ukazu PIP, da naj se vrne v sistem, da bo ta mogel izvršiti ukaz DIR.

Če se program zaključi prej, kot je izčrpal ves svoj vhod, SUBMIT zanemari odvečne vhodne vrstice in izda obvestilo:

Warning: Program input ignored

Če pa zahteva program več vhodov, kot jih je na voljo v datoteki tipa SUB, pričakuje vnos preostalih vhodov preko tipkovnice.

Dovoljeno je vnašati kontrolne znake v datoteko SUB na običajen način, tako da vtipkamo znak ^ in potem črko, ki naj bo pretvorjena v kontrolni znak. Za vnos znaka ^ moramo to vtipkati dvakrat zapored. Ta kombinacija se pretvori v en sam znak na enak način, kot se prevede $$ v znak $.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Datoteka tipa SUB

Datoteka tipa SUB sme vsebovati sledeče tipe vrstic:

  • vsak veljaven ukaz iz CP/M 3+
  • vsak veljaven ukaz iz CP/M 3+ s parametri SUBMIT
  • vsako vhodno vrstico s podatki
  • vsako programsko vhodno vrstico s parametri ($0 do $9)

Ukazne vrstice v CP/M 3+ ne smejo preseči 128 znakov.

ZGRADBA:
SUBMIT
SUBMIT ImeDatoteke
SUBMIT ImeDatoteke argument ... argument

Če vtipkamo samo SUBMIT, nas sistem sam povpraša za ostanek ukaza. Vstavimo opis datoteke in argumente.

Če se želimo izogniti stalnemu pisanju ukaza SUBMIT, uporabimo ukaz:

SETDEF $ORDER=(COM,SUB)

S tem smo določili, da se ukazne datoteke (.SUB) kličejo enako kot običajne programske datoteke (.COM).

Zagonska datoteka (Start-up File) PROFILE.SUB

Vsakokrat ko vklopimo ali postavimo v osnovno stanje (reset) svoj računalnik, bo sistem CP/M 3+ sam začel iskati posebno datoteko za izvrševanje, ki se imenuje PROFILE.SUB. Če te datoteke v sistemu ni, bo ta začel z normalno operacijo. Če pa obstaja PROFILE.SUB, bo sistem izvršil ukaze, ki jih ta datoteka vsebuje. Ta datoteka je priročna za uporabo takrat, ko redno izvrševamo določeno serijo ukazov pri vključitvi računalnika.

Z uporabo te lastnosti se bo vedno izvršilo zaželeno zaporedje ukazov, preden bomo pričeli z rednim delom na računalniku.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.10 Ukaz TYPE

NAMEN:

TYPE izpiše vsebino ASCII datotek na ekran. Izpis datoteke se zaustavi s CTL-S in nadaljuje s CTL-Q, prekinemo pa ga lahko s CTL-C. Izpis je lahko tudi na tiskalnik, če pred <RET> odtipkamo CTL-P. Če navedene datoteke ni, sistem izpiše:

No File

Ukaz lahko okrajšamo v TYP.

ZGRADBA:
TYPE <RET>
TYP eod$stikala
eod:enolični opis datoteke (glej poglavje 8.2.1)
stikala:PAGE in NOPAGE

PAGE: pomeni, da se izpis na ekran zaustavi, ko se ekran napolni; na zaslonu se prikaže sporočilo:

Press Return to Continue

kar pomeni, da je treba za nadaljevanje prikaza pritisniti tipko <RET>.

NOPAGE: pomeni, da se izpisuje neprekinjeno.

Če opcije izpustimo, je privzeto stanje PAGE; naenkrat se prikaže 24 vrstic besedila na zaslonu.

ZGLEDI:
A>TYP TEXT.TXT

Izpiše se vsebina datoteke TEXT.TXT, ki se nahaja na privzeti enoti.


A>TYPE

Če ne navedemo imena datoteke, sistem sporoči:

Enter file:
Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

Vpišemo TEXT.TXT in dobimo isto kot v prvem primeru.


A>TYP B:PROGRAM.PAS$NOPAGE

Izpiše vsebino datoteke PROGRAM.PAS, ki je na disketi, neprekinjeno na zaslon.

Partner WFG, 2FG, 1FG – PRIROČNIK

8.7.11 Ukaz USER

NAMEN:

USER spremeni številko uporabniškega področja na številko, ki je navedena v ukazni vrstici.

ZGRADBA:
USER
USER n
nštevilka želenega uporabniškega področja (0 .. 15)
ZGLEDI:
A>USER

Sistem zahteva:

Enter user#:

Vtipkamo številko, npr. 1, in sistem odgovori z novim znakom pripravljenosti:

1A>

A>USER 13

Sistem odgovori z:

13A>